01. januar 2010

Blogobletnica (Blogoversary)

Upam, da ste lepo preživeli silvesterski večer. Mi smo čagali kar doma, si naredili glasbo in se drli, mislim peli ;) , gledali ognjemet in spet peli. Lušno je bilo. In zjutraj nas je pričakal sonček. Res je bilo fino, da smo hitro vstali, sicer bi ga zamudili. Malo za tem je postalo oblačno in tako je bilo cel dan. Jaz sem spet pekla. Lansko peko smo že celo pospravili ali razdali. Moj pomočnik je veselo igral Nintendo in se ni pustil motit, čeprav je zato, da mi pomaga, šprical pohod.




****************************************************************************************************


18. januarja lani sem prvič nekaj zapisala v svoj blog - jaz, ki ne bom NIKOLI pisala bloga ;)- In tako sem se iz fimarke (Fimo je bila moj daleč najljubši material, s katerim sem delala) prelevila v čestitkarco, si kupila Cuttlebug (jaz pač tega ne bom imela, ker je predrago in se ne amortizira s prodajo ;) Ja, veliko zarečenega kruha sem že pojedla in sedaj z večjo previdnostjo rečem: tega pa RES nikoli ne bom delala/kupila ;)-

Ko sem se kmalu po prvih začetkih malo razgledala okoli po drugih blogih, sem našla veliko Blogoversary-jev (obletnic blogov), in vzdihovala kdaj bom sama tako daleč.
1, 2, 3 je minilo in obletnica se približuje s svetlobno hitrostjo. Sedaj se sprašujem, kam je šlo to leto ;)

Pri iskanju naj čestitk za leto 2009 sem se na hitro sprehodila po celem blogu in si ogledovala kaj vse sem ustvarila, kje vse smo potovali, .... Tja, ko gledamo nazaj nam čas hitro mine ;) Kako je vse relativno.

Ena taboljših stvari pri tem blogu pa je, da sem našla vas, bralke in bralce mojega bloga. Predvsem sem vesela, da sem našla veliko sorodnih duš, ki z enako (relativno ;) vnemo ustvarjajte in objavljate svoje izdelke. Vesela sem vsakega vašega komentarja, ki je kot blagor za mojo dušo. In vsem vam bi se rada zahvalila, da spremljate moj blog, da pišete komentarje, da smo virtualno povezane sorodne duše.

Ko sem razmišljala o primernem darilu za ta velik dogodek, mi je pod roko prišla knjiga Marthe Stewart: Enciclopedia of Crafts.
To je TO, sem si mislila in tako jo podarjam. Vse, kar morate storiti je, da pustite komentar in mi napišete svojo dogodivščino o vašem zarečenem kruhu, ki ste ga pojedli ;)-
Žrebala bom 18. januarja, tako imate čas za prijavo do 17. januarja.

Med komentarji "zarečenega kruha" bom izbrala še naj-komentar. Nagrada bo nekaj ustvarjalnega materiala (nekaj izsekov, nekaj odtisov in še kaj se bo našlo). Sliko bom objavila naknadno.
Hvala ker ste!

41 komentarjev:

  1. Pozdravljena,

    tvoj blog prebiram že zelo dolgo. Ne morem reči, da od začetka, vendar zelo dolgo.

    Ko sem prebrala današnjo objavo sem se zelo nasmejala. Kot bi brala svojo zgodbo. No material je drugačen, ker jaz nisem fimo človek, sem zasamo zaljubljena v te izdelke. Sem bila pa zaprisežena nelastnica bloga. To pa res ni zame. Kaj bom pa pisala? Koga pa to zanima?

    Pa sem se lotila in sem še vedno navdušena - nad pisanjem in nad brajem blogov. Vsak posebaj mi je ljub in imam občutek, da sem dobila nov krog prijateljev, ki imamo podobne interese in govorimo isti jezik.

    Želim ti že veliko ustvarjalne energije.

    Bodi lepo, Tanja

    OdgovoriIzbriši
  2. Sem se kar nasmehnla, ko sem pokukala spet na tvoj blog in prebral o zarečenem kruhu...mi je znano.Tudi jaz sembila strašno *pametna*, da ko bom jaz postala mamica, bo moje dete že od zčetka v svoji sobici spančkalo..mi kar ni jasno, saj ko sedaj pomislim, da bi moj mišek bil v drugi sobi, mene pa tam ni, me kar zmrazi.No to je bil moj tazadnji "kos" kruha, bi se pa našlo tudi na drugih področjih...
    Čestitke za obletnico
    Tjaša

    OdgovoriIzbriši
  3. Moj najbolj zarečeni kruh je bil zagotovo hrošček, saj ga res nisem potrebovala.(ja, seveda) Lani pa mi ga je za božička kupil moj dragi in sem ga bila vesela bolj kot česarkoli drugega. Sedaj mi pride pa prav na vsakem koraku in sem vesela, da ga imam.
    Tebi pa čestitke za obletnico in še veliko lepih objav in zanimivih izdelkov.

    OdgovoriIzbriši
  4. Najprej čestitke za obletnico!
    Zarečenega kruha se največ poje- res je.O kako je to res. Na vseh področjih po malem, Kar se pozna na moji kilaži:):)
    Moj največji kos zarčenega kruha je bil- računalnik. Leto ali dve nazaj, nisem znala niti dobro na internet pridet, kaj šele, da bi se na kak forum oglasila, kaj je blog ,nisem niti sanjala. Zdaj sem blogerka, imam veliko blogerskih prijateljev, sem otočanka in imam veliko kokic prijateljic:):):)
    Sploh ne vem, kako sem prej živela brez tega.
    Lepo mi je , lepo je brat druge bloge, lepo je brati komentarjena svojem blogu.In lepo je tudi ustvarjat in to deliti z drugimi. Hvala , ker deliš svoje ustvarjanje z nami.

    OdgovoriIzbriši
  5. Ja, res se zarečenega kruha največ poje...in tako kot ti, sem se tudi jaz zarekla pri blogu - česar pa sedaj sploh ne obžalujem, saj mi komentarji obiskovalcev pod objavami pomenijo zelo veliko in prav vesela sem vsakega nasveta :)

    OdgovoriIzbriši
  6. Tudi z moje strani čestitke!! Berem tvoj blog že kar nekaj časa in vedno znova me navdušijo nove objave! Čudovite stvari delaš!

    Drugače imam podobno zgodbo kot soimenjakinja zgoraj, tudi jaz sem si rekla, da nikoli ne bom imela bloga, saj nimam nič pametnega za povedati :)
    No, sedaj imam dva, enega za pisarije kar tako, na drugem pa predstavljam svoje crafty stvari v prostem času :)

    Lep večer, Baia - Barbara
    www.baia.blog.com

    OdgovoriIzbriši
  7. Ja, imamo precej enake zgodbe, prav vse! Tudi jaz sem rekla: raje tisto malo časa, ki ga imam, prebiram tuje bloge, kot pa pišem svojega! Na, pa se je pisanje lastnega izkazalo za eno boljših odločitev v življenju. Spoznala sem ogromno krasnih virtualnih prijateljic, ki jih drugače ne bi, naletela na skupnost ljudi, ki svoje ideje, tehnike in izkušnje nesebično delijo z drugimi in ki stojijo druga drugi ob strani! Sedaj mi je odpiranje bloga in prebiranje komentarjev eno najljubših dnevnih opravil, kadar čas to dopušča. Če mi ne, prav pogrešam vse vas, virtualne prijateljice!
    Pa vse najboljše, blogec!

    OdgovoriIzbriši
  8. Najprej čestitke za obletnico.
    Zarečen kruh, kaj? Tega sem jaz po moje pojedla še več kot pravega, pa sem na pravega na mrtvo usekana ... eden večjih lani - vedno sem govorila, da jaz pa nikoli v življenju ne bom laufala - pa laufam. Najbolj frišen: kako brezveze je imet štance za kroge, to pa ja lahko na roke izrežeš - no, pa so štance na poti k meni. Kaj češ, take smo. Še dobro, da se sčasoma navadimo ne se sekirat, ne?

    OdgovoriIzbriši
  9. Najprej čestitke za obletnico.

    Tudi moja zgodba je podobna ostalim.Računalnik, do nedavno španska vas,blog in vse povezano dodajanjem slik ,kopiranje..... tudi v sanjah ne,ne jaz pa to ne bom nikoli znala ,niti potrebovala.Sedaj pa sem že kar mala odvisnica,ni dneva da ne bi vsaj pokukala,na blog,otok...plus da zdaj vse nujno rabim:)Ja tko je to ,ko se spustiš v svet ustvarjalnosti in virtualnih prijateljic.:):):):)

    OdgovoriIzbriši
  10. Ja, poznam ta kruh ... včasih imam občutek, da hodi za mano :))))) predvsem v ustvarjalne trgovine med police s pripomočki, ki jih "ne potrebujem" in ki jih znam izdelati sama ... ampak kaj ko je takoooo sladek in me njegov okus in vonj spominjata na moje prve barvice :)

    OdgovoriIzbriši
  11. Najprej čestitke za obletnico!

    Moj zarečen kruh?
    Najprej blog... ker toliko časa pač nimam, da bom še tisto malenkost prostega časa raztresila po svetovnem spletu! Ja, pajade! Novembra je bilo eno leto, odkar sem postala blogerka - pa mi ni niti malo žal! Moje poznavanje materialov in tehnih se je s pomočjo bloganja krepko nadgradilo, zato - hvala bogu za blog!

    Drugi kos zarečenega kruha sem pa pojedla s quillingom - to je bila tehnika, ki sem se je na daleč ogibala. Predvsem zato, ker je potrebno veliko časa od ideje same do realizacije- ne glede na to, ali si motiv sam zamisliš ali pa uporabiš predlogo. Potem sem se ga pa lotila - posebna tehnika za posebno osebo, kateri je bila namenjena voščilnica - moji v.d. tašči. Danes je quilling vodilna tehnika v kateri ustvarjam.

    OdgovoriIzbriši
  12. Najprej čestitke za obletnico! Moram priznat, da si bila zelo pridna z objavami in da žal ne uspem vseh pokomentirat.

    Zarečeni kruh ... uf, sem ga že toliko pojedla, da je še sreča, da ne redi :-) Tako sem se predlani skoraj pol leta prepričevala, da hroščka pa res ne rabim, ker je drag in in brez pretirano dragih šablon ga itak nimaš za kaj rabit in za tistih par voščilnic, brez veze, a ne ... pa sem potem podlegla. Ga rabim! Zadnji večji kos zarečenega kruha je bil nakup BIA. Sej ne, da ga rabim, ampak kaj,ko se da nardit take luštne stvari :-)

    Internet in blogi so 'smrt' za osebni proračun :-)

    OdgovoriIzbriši
  13. Sem si prav vzela malo časa, da bi razmislila o zarečenem kruhu, pa mi še vedno blodi po glavi en večji kos, kajti vedno sem govorila, da jaz pač ne bi mogla živeti drugje kot v Mariboru. No, pa sem zdaj večinoma na Muti. Sicer je res, da sem še vedno veliko tudi v Mariboru in bilo bi vsekakor težje, da ne bi bila. Vsekakor pa se velikokrat zarečem v smislu, sedaj pa je res dovolj 'ustvarjalnih' nakupov za nekaj časa, pa že čez par dni znova dodajam v košarico, ha ha :-) Sem pa mali obsedenec tudi na knjige. Naredila sem si tako mini knjižnico in sedaj moram vsekakor napolnit svojo polico z ustvarjalnimi knjigami - do polovice sem že prišla in še imam novi seznam iz Amazona, ki bo kmalu napolnil košarico :-) Bi bila res zelo vesela, če dobim tole knjigo. Če pa je ne dobim, te bom pa prosila ali pa bova kar pri kavici poklepetali, kaj vse vsebuje in morda si jo celo kupim, kdove :-) Evo mene spet pri nakupih, fuj to Vladka, prste vstran :-)

    OdgovoriIzbriši
  14. Moi, čestitke za obletnico!
    Sem kar malo razmišljala, kaj je moj zarečen kruh... vsekakor je to, da sme rekla, da jaz ne bo nikoli "čestitkala" (o.k. novoletne so tu izključene) in kupovala štampiljk, pa distressov...zdaj brez njih ne znam narediti nič več, z novoletnimi čestitkami začnem že oktobra in embossing se mi je od lanskega februarja močno ,močno vsedel v srce. Močno, močno razmišljam, da bi bil mogoče že čas za nakup ti. hroščka ali pa njegovega brata sizixa :-). Od nakupa me mejceno odvračajo samo še stroški potem za vse dodatke, ki jih človek nujno, nujno potrebuje :-)

    OdgovoriIzbriši
  15. Zarečen kruh? Ufffff, lansko leto ga je bilo respreveč, pa tako sem se bahala! Pojedla sem ga na tone in ga prebavila v...........recimo modrost? Zarečen kruh se peče v pečici naših najglobljih skritih kotov in zadiši, ko zaslutimo, da se ne poznamo do konca, da smo uganka sami sebi. Pa ga pojemo in je lahko celo zeloooo dober, kdaj pa po njem trebuh zelooooooo boli. Dolgo.
    Čestitke za tvojo obletnico in nazdravljam še na mnogo objav!!!!

    OdgovoriIzbriši
  16. sono molto belli i tuoi lavori... ti ho conosciuta per caso e ne sono felice...mi piacerebbe partecipare al tuo blog candy ma la traduzione di google è un pò pasticciosa spero di aver fatto tutto bene fammi sapere nel frattempo
    incrocio le dita e spero... ;-)
    sei su http://kreattiva.blogspot.com/

    OdgovoriIzbriši
  17. čestitke za obletnico:)) ja res, leto se hitro obrne:)

    moj zarećen kruh?...Facebook...še lani sem trdila, da to pa ni šans in ingnorirala vsa povabila...zdej ga mam, točno 1 leto..hja..pa mi je fajn:))zelo fajn:))

    OdgovoriIzbriši
  18. Hihi, dobre ste vse po vrsti. Pri vsaki sem se malo nasmejala in celo zamislila. Moj najpogostejši zarečen kruhek je pa kar v obliki čokoladk. Vsak dan jim sproti razlagam, da so danes pa res zadnjič!

    Čestitke za obletnico!

    OdgovoriIzbriši
  19. ČESTITKE ZA PRVO SVEČKO :o))) IN KLIČEMO ŠE NA MNOGE ...

    Jaz mislim, da se v življenju vsakega znajde na življenjskem jedilniku zarečeni kruh in ta je ponavadi dveh okusov - en je prijetnega okusa in bi ga človek še kar jedel in jedel tudi če je zarečen :o))) Tisti ta drugi pa je grenak ... Sama sem jedla in enega in drugega. K sreči je tistega dobrega zarečenega več in najbrž bo tako tudi v prihodnje :o)))

    BODIMO BRUMNI BOJEVNIKI BOLJŠEGA IN NE BODIMO KOT DRUGI :o)))

    Ne bodi kot drugi

    Prinesi mi rože, ki divje cvetijo,
    odpelji me v goro, kjer škrati živijo.
    Pokaži mi zvezdo z mojim imenom,
    zloži mi pesem z bizarnim refrenom.
    Povabi me včasih v kraje neznane,
    mi zjutraj pod okno pripelji cigane.
    Povej mi o sanjah četudi so grešne,
    zaupaj mi želje četudi so smešne.

    Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi,
    ljubezen ni reka, ki teče po strugi.
    Napravi to zopet, ne hodi po poti,
    saj sreča ni nekaj, kar pride naproti.
    Poljubi me nežno, ko drugi hitijo,
    povabi me v mesto, ko drugi že spijo.
    Usoda je živa in mrtvi junaki,
    naj še hrepenijo postaje in vlaki.

    (Feri Lainšček)

    OdgovoriIzbriši
  20. jaz pa ne bom imela bloga, pa na nobenem forumu ne bom sodelovala, pa na srečanja forumovk tudi ne bom hodila, pa ne bom zbirala vse sorte šare,, ja pajade, veliko lačnih bi nahranili z mojim zarečenim kruhom

    OdgovoriIzbriši
  21. uf koliko zarečenega kruha je tukaj :)...in tudi sama najdem kakšen košček :)....Čestitke!

    OdgovoriIzbriši
  22. Uf, tole sem pa malce spregledala. :) Ampak je še vedno čas. Zarečenega kruha pa itak nikoli ne zmanjka.

    Jaz nikoli nisem razumela ljudi, ki potujejo sami. Vedno sem trdila, da tega pa jaz ne bi nikoli mogla. Pa sem šla ... sama ... za 4 mesece. Hmm ... neverjetno. Priznam, da je v družbi lepše, ampak če znaš biti sam sebi dobra družba, se tudi tako lahko uživa. :)

    Želim ti še veliko blogerskih let. In superskih objav. :)

    OdgovoriIzbriši
  23. ja ja zarečen kruh...nič čudnega da imam nekaj kilc preveč :)
    tudi jaz ne bom imela bloga ker za to nimam časa, pa izpita za avto tudi ne rabim ker me okoli lahko vozi bus, a ja pa nikoli ne bom iemla tako razmetanega stanovanja kot nekaj mojih kolegic (ta je najboljša) :)...

    OdgovoriIzbriši
  24. Hmm...ko sem brala tole sem najprej razmišljala ne ne...jaz pa tega ne delam. Živim po načelu ”niloki ne reci nikoli”...pa razmišljam in na koncu me prešine. Če bi me par let nazaj kdo vprašal če bom kdaj šivala na šivalni stroj, bi ga zgroženo pogledala in ga vprašala, če ima 100 pik. Jaaaz pa šivalni stroj, jaaaz pa šivanje?? Ah ne...jaz pa ne...to dela moja mami :D

    No, letos (oz. lani) sem pa za božična darila šivala nakupovalne vrečke. Sicer bolj začetniške izdelave, ampak mi je prav všeč. Tako da...nikoli ne reci nikoli.

    P.S. Všečen blog :)

    OdgovoriIzbriši
  25. Tule v vrsto pa sem se skoraj pozabila postavit :) objavo videla, pa ni bilo časa takrat, bom drugič, sem si rekla :)
    Hja, tudi pri meni se je največ zarečenega kruha začelo jest z ustvarjanjem. S spiskom tehnik, ki jih jaz pa res ne bom nikoli, pa to ni zame, pa kake reči tudi ne bi kupila in podobne neumnosti.
    Me je pa kar malo zadelo, ko sem prebrala Nenin komentar.. ja, tudi to, da stanovanje nikoli ne bo tako razmetano, je neka stara trditev.. zdaj pa obiske na vratih najprej posvarim, da od ustvarjanja pa še nimam pospravljeno :)))))) No, še dobro, da imam čisto malo obiskov in so se že navadili.
    Čestitke za obletnico, prav luškan blog je. Čeprav ne komentiram vedno, pa pogledam prav vsako objavo.

    OdgovoriIzbriši
  26. žal nimam svojega bloga, rada pa prebiram vaše in občudujem vse, kar lepega naredite in seveda napišete.
    še naprej bodite ustvarjalne, tebi pa še naprej veliko lepih ustvarjalnih trenutkov
    iris

    OdgovoriIzbriši
  27. Evo, še ena zaprisežena nelastnica mobitela, bloga, zaprisežena Ljubljančanka ki ne bo nikjer drugje živela, pa zaprisežena še in še in še, vsak dan znova:)
    Hvala in čestitke za blogobletnico!

    OdgovoriIzbriši
  28. Prepričana, da sem že napisala....pa nič. Pa še bom :)

    Glede zarečenag kruha pa... Že prebrano: jaz nikoli ne bom imela bloga, ker s tem nimam kaj počet. Pa papirčkala tudi ne bom. Japajade

    OdgovoriIzbriši
  29. živijo,
    ja tudi jaz sem pojedla že kar nekaj zarečenega kruhka (ni čudno da imam potem probleme z nakupom novih kavbojk:)).
    V sredji šoli, v tistih norih letih, sem bila zaprisežena alternativka in sem se med vztrajnim trganjem hlač, rezanjem majic iz mamine mladosti, vztrajno upirala vsem in vsemu. Tako sem trdila, da jaz pa nikoli ne bom bulerjev in all stark zamenjala za čevlje s petko (tudi za maturantski pleS ne), da se res nikoli ne bom pobarvala na blond, da ne bom nikoli uporabljala facebooka, da ne bom nikoli imela zbirke torbic in nikoli sploh ne bom zapravljala denarja za fancy nerazrezane oblekice in da rozne barve pa res ne maram. no ja, zdaj sem obsedene z nakupovanjem (in mami zgublja živce s kupi torbic, čevljev itd., ki jih mimogrede moram že kar tihotapiti mimo nje), blond barva me je na srečo in zaradi vztrajnih prijateljev, ki so me radodarno obsipali z najnovejšimi vici o blondinkah, minila. ja, očitno sem izdala vse svoje anarhistične ideje, še celo facebook imam, v načrtu pa tudi blog...aja, in pred kratkim sem prepleskala sobo na roza...
    ah ja, moj uporniški duh je očitno izpuhtel...

    OdgovoriIzbriši
  30. Čestitke za obletnico in zdaj še k zarečenemu kruhu. Ja, tudi moj se vreti okoli bloga. Ko sem prvič slišala za spletne dnevnike in še nekaj let za tem sem bila strogo prepričana, da pa jaz tega že ne bom pisala. Saj ne vem, kaj bi pisala ... same bedarije??? Pa je zdaj že tudi dobro leto za mano. :)

    OdgovoriIzbriši
  31. Happy blogaversary! Many thanks for the chance to win this yummy candy!
    I posted your candy on my sidebar, I'm a follower. http://gavkichavkiscrap.blogspot.com/

    OdgovoriIzbriši
  32. Ne, na Ekonomsko šolo pa že ne bom šla!
    Ne, blondinka pa že ne bom!
    Ne, zgodaj zjutraj pa že ne bom ustajala!
    Ne, crocsov si pa že ne bom kupila!

    In res! Uganite!?
    Ja, na Ekonomsko sem šla, in ja, tudi blondinka sem bila , in tudi ob najbolj nečloveški uri sem nekaj časa ustajala! Pa tudi ponosna lastnica vijoličnih crocsov sem postala!

    In še nekaj: kruh mi je všeč, pa naj bo bel, črn, koruzen ali pa zarečen! :)

    ČESTITKE OB OBLETNICI!

    OdgovoriIzbriši
  33. Ja še z moje strani čestitke ob taki obletnici, pa čeprav se je rodila iz zarečenega kruha.

    Ja, iz mojega zarečenega kruha pa se je rodil drugi sin.
    Zmeraj sem govorila, da jaz pa nikoli ne bom imela otrok enega za drugim in ravno en za drugim sta prišla; z 22 mescih razlike (zame na začetku nesprejemljivo, ampak zdaj ne bi menjala za nič na svetu te razlike :)).

    Prijetno bloganje še naprej.

    OdgovoriIzbriši
  34. Čestitke za obletnico. Tale zarečen kruh, tudi pri meni ga je veliko. Ko sem prvič našla otoček in kup zanimivih stvari, sem se najbolj izogibala čestitkam, vedno sem govorila jaz jih pa ne bom nikoli delala. Pa sem se zarekla! :) Jih izdlujem, in uživam, potem je moj začel s FB, pa sem rekla jaz ga ne rabim in me ne zanimajo te stvari. No ja do nekje sem se zadržala, res ga nimam ampak vsak dan pogledam k mojemu na FB kaj se dogaja in celo komentiram. Tudi tukaj sem se delno zarekla.
    Lahko bi nadaljevala, vendar bom tukaj končala.
    Še enkrat čestitke za obletnico!
    Lp, Moni

    OdgovoriIzbriši
  35. Moi, čestitke za prvo obletnico! Jaz sicer ne vodim svojega bloga, vendar pa redno spremljam tvoje delo in tudi sama ustvarjam na različnih področjih in iščem svoj prostor pod soncem, zato bi z veseljem imela eno takšno enciklopedijo, da me malo usmeri.
    Moj zarečeni kruh? Jaz pa že ne bom imela otrok. Pa imam dva. Trenutni kos kruha pa je: treh otrok pa jaz že ne bom imela! Če ga bom pojedla ali ne, pa bo čas pokazal :)
    Lepo ustvarjanje še naprej ti želim!

    OdgovoriIzbriši
  36. Vse najboljše tvojemu blogcu Moi!
    Itak je čudovit:)

    Zarečenega kruha se res največ poje!
    Jaz sem celo moje življenje govorila, da se ne bom poročila. In ugani, kaj se mi je zgodilo? Maja letos se poročim!!!!!!!!!!!!:)
    To je moj kruhek, ki ga bom z veseljem pojedla:)

    OdgovoriIzbriši
  37. O, sprva čestitke in pa pohvale, da nas že toliko časa razveseljuješ z objavami.
    pa naj še jaz pristavim svoj piskrček...
    zarečen kruh je meni žal vsakodnevno prišel že dodobra v kri :) velikokrat ljudje izjavimo besedico NIKOLI, češ saj je tako nedolžna in tako nežna. ja pa jade... še isti dan se ti zaleti, ker storiš prav tisti NIKOLI. na žalost. imam kar nekaj NIKOLIjev, ki se jih striktno držim se se zanje prizadevam-kot 20. letnica, da nikoli ne zabluzim na faksu, da nikoli ne začnem z drogo... in podobne, seveda logične.
    se pa zgodi kdaj kak zrečen kruh, ki je pač malo bolj nedolžen-kotšrudentka sem si prisegla, da nikoli, ko se bom mogla učiti za izpite, res nikoli ne bom časa izkoristila za to, da se vsaj pretihotapim v svojo ustvarjalno sobico. ker potem me zanese. ampak danes se je ta moj NIKOLI sprevrgel v celo popoldne ustvarjanja in v meni vpije dejstvo, da jutri pa resno :)))))

    OdgovoriIzbriši
  38. Postavljam se v vrsto za bonbonček. :)
    O zarečenem kruhu pa tako - eden od zgodnjih je bil ta, da nikoli ne bom imela mobitela (haha, danes se to sliši res smešno, ampak takrat sem pa res dolgo vztrajala in bila ena od zadnjih, ki ga še niso imeli, na koncu pa sem vendarle klonila), seveda sem tudi jaz bila prepričana, da ne bom nikoli pisala bloga.
    O zarečenem kruhu glede otrok in vzgoje pa raje sploh ne bom izgubljala besed.

    OdgovoriIzbriši
  39. No, pa da se še jst postavim v vrsto za tale prečudoviti bombonček :-)))
    Glede zarečenega kruha je pa tkole, kot je že moja predhodnica napisala, da glede otroka in vzgoje je največ zarečenega kruha, so pa tudi še druge stvari, sploh odkar ustvarjam - tega pa ne bom kupila, pa mine kakšen dan ali dva, lahko cel teden, pa grem vseeno kupit - hahaha, pa nikoli več ne smem imeti toliko kg, pa se vseeno ne pazim več in se zredim - ta mi je najhujši - grrrr

    OdgovoriIzbriši
  40. Čestitam za blogoobletnico!
    Najbolj konkreten kos zarečenega kruha je bil pri meni izpit za avto. Vedno sem govorila, da avta ne bom vozila nikoli. Imela sem res velik strah. Potem pa so mi enkrat za rojstni dan kupili nekaj ur vožnje in sem morala iti. Danes vozim avto že deset let in si sploh ne znam predstavljati, da bi bila brez. :))

    OdgovoriIzbriši
  41. Čestitke za blog obletnico.... Zarečenega pri meni je bilo pa marsikaj. Ampak moj najpomembnejši nikoli se je začel s prihodom na fax. Ker jaz pa se bom vedno sproti učila in nikoli odlagala na zadnji dan. Ja pa še vedno pišem poročila in seminarske ob treh zjutri, trenutke pred oddajo pa kopiram strani.
    Prav tako jaz NIKOLI ne bom pustila da žival spi na moji postelji, no morem priznati, da naš pesjan spi na moji postelji skoraj od prvega dne ko je prišel k nam domov.

    tale nikoli je res kruta besede, ker se je nikoli ne moreš držati:D

    OdgovoriIzbriši