Provansa

Z možem sva se malo potepala po Franciji, južni Franciji (zato tudi nisem bila toliko prisotna na blogu in komentirala vaših objav). Najprej sva si ogledala kanjon Verdon oz. Velik kanjon reke Verdon, kot je njegov pravi naziv. Soteska, ki sodi med najslikovitejše v Evropi, je dolga cca 25 km in vrezana v apnenec tudi do 700 m globoko. Res veličasten pogled.

Na koncu soteske je zajezitveno jezero Lac de Sainte-Croix, ki s svojo čudovito modrino privabi marsikaterega turista.

Naslednja postaja je bila Provansa. zato sva tudi prišla. Čeprav miceno prezgodaj, saj je sivka šele začela dobivati barvo. Pa je bil vseeno veličasten pogled na vsa ta polja te čudovito dišeče rastline.

To je bil res tak prekrasen spontan izlet brez hitenja in plana, ki bi se ga moral držati. Niti čas naju ni preganjal. Mogoče tu in tam kak dež, ki pa sva ga potem demonstrativno prespala ;) Teden je vse prehitro minil, doma pa me je čakal lepo zaraščen vrt (plevel je neusmiljeno rasel, čeprav sem vse oplela preden sem šla :)

London

Tokrat ni bilo čestitke za rojstni dan, pač pa LO.

Švedska in Danska (3)

Grad Egeskov, najzanimivejši grad doslej. Tukaj ima cela družina kaj za počet in videt.

V gradu je največja hiša za punčke (lutke), ki pa je namenjena vilam.

Mala Gwendoline je na vrtu videla vile. zato je prosila svojega očeta, Sir Nevile Wilkinsona, da jim naredi hišo. Tako je nastala Titanijina palača, čarobna hiša s približno 3000 drobnimi dragocenimi predmeti, ki so jih prinesli iz vsega sveta. Ob ogledu se preleviš v malega otroka, ki odkriva male detaile in mini predmete. 

vir

Švedska in Danska (2)

Prispeli smo na Dansko in šli pozdravit malo morsko deklico. 

Zadnjič se je potepala po Šanghaju, tokrat je čakala na nas. 

Švedska in Danska (1)

Ko sem že mislila, da sem si zbrisala vse fotke posnete na Švedskem in ko mi je prijatelj rešil nekaj fotk iz Danske, jih najdem na USB ključku. Tja, z leti postaja moj spomin vse bolj podoben švicarskemu siru z dosti luknjami :)

Kakorkoli: presrečna, da sem jih spet našla (drugače bi morali še 1x tja ;), sem jih zložila v kolaže. 

Na Švedsko smo se iz Nemčije pripeljali z ogromnim trajektom, na katerem so lahko obračali celo kamioni. Prevzeta od njegove velikosti, sem ga ovekovečila na fotkah.

Kozolci

Ta vikend smo se potepali med kozolci. 

Nizozemska

Slovensko in hrvaško: Nizozemska  
angleško: Netherlands 
dutch: Nederland 
frizlandsko: Nederlân
nemško: Niederlande
špansko: Países Bajos 
francosko: Les Pays-Bas,
italijansko: Paesi Bassi
finsko: Alankomaat in  
katalansko: Països Baixos

kar pomeni nizka dežela, saj je komaj kak meter nad morjem. Ponekod je celo pod morsko gladino ;) Velikokrat jo imenujejo tudi Holandija, čeprav sta Severna in Južna Holandija samo 2 od dvanajstih provinc. Pred kratkim je Nizozemska kot prva država v Evropi objavila svoj net neutrality.

Anekdota:

Vpraša zelo radovedna soseda (ki pa ponavadi pozabi odzdravit ;) tavelikega kje smo bili in ta reče, da na morju. Spet radovedno vpraša, če se je kopal in ji odvrne, da ne, ker je bilo premrzlo. 

Ja zakaj ste pa pol šli tja?

Zaradi tega

Provansa

Ta naša prvomajska popotovanja v Francijo so sedaj že skoraj stalnica ;) Ne morem se odločit kaj mi je bolj všeč: sama pokrajina, francoščina ali njihova hrana. Mogoče mešanica vsega ;)

Tokrat smo se potepali po Provansi, jo mahnili še malo na morje in seveda obiskali moje sorodnike.

Bilo je, kot da stopiš v drug svet, drug film. Totalni odklop in prehitro je minilo (ja, ja, lepo vedno hitro mine, še ena potrditev, da je čas relativen ;)

Danska - nadaljevanje

Da nadaljujem, ... kje smo že ostali? Aha, v Københavnu ;) No, na mojo nesrečo in moževo srečo ;) je naslednji dan deževalo. To je bilo tudi edinkrat čez dan, da nas je pregnalo. Tako smo se odpravili samo do male morske deklice, ki pa ni bila "doma" ;)

vir

Danska

Medtem, ko je moj blog sameval, smo se mi potepali in spoznavali severne dežele. Prvi večji cilj je bil Hamburg ...

Gradovi Ludvika II. Bavarskega

Medtem ko so se moji namakali v morju, sva se z možekom odpravila pogledat še preostala 2 gradova, ki jih je dal zgraditi Ludvik II.

Grad Herrenchiemsee smo si že ogledali skupaj za prvomajske počitnice, tokrat pa je bil na vrsti še pravljični grad Neuschwanstein, ter blizu ležeči grad Schwangau, ki ga je dal zgraditi Ludvikov oče, Maksimiljan II. Bavarski.

Najmanjši in edini, ki ga je zgradil za časa svojega življenja, je dvorec Linderhof z ogromnim posestvom, Venerino jamo (Venus Grotte), umetno narejeno podzemno jamo, ki si jo je Ludvik II. podaril za svoj 32. rojstni dan. Pozimi so jo ogrevali in prirejali v njej Wagnerjevo opero Tannhäuser, samo za kralja. Jama je osvetljevala ena prvih električnih razsvetljav. Najeti so bili strokovnjaki, da bi v njej ujeli moder odsev Modre jame (Blue Grotto) na Capriju, kar pa jim po kraljevem mnenju ni uspelo.

Nasploh je bil Ludvik II. zelo naklonjen raznim "izumom", tako dal v Linderhofu in kasneje v Neuschwansteinu zgraditi "mizico pogrni se". Pod mizo se je nahajal podest, ki so ga z mehanizmom potegnili v spodnje prostore, napolnili mizo in jo dvignili nazaj v prvo nadstropje. Baje je kralj rad jedel sam in ni želel, da so okoli njega služabniki, ki bi mu stregli. V gradovih je bilo centralno ogrevanje in skozi "kamine" je prihajal topel zrak, tudi to je bilo nenavadno za tisti čas.
Po parku, ki je okoli dvorca, se je baje sprehajal ponoči. No, mi2 sva si ga ogledala en lep sončen popoldan. V vsej gužvi okoli dvorca se je bilo tako prijetno sprehajati sam po tej čudoviti pokrajini. Daleč naokoli nobene hiše ali človeka. Večini obiskovalcev se je mudilo nazaj na avtobus. ;)

Nekaj te lepote sem ujela v fotke. Na začetku je še nekaj utrinkov iz Münchenske tržnice.

Mali umetnik

Takoj po zaključku šolskega leta so se mala2 in moja2 odpravili na potovanje.

Kam in kako so šli je tastarejši umetnik takoj prenesel na papir.




No, uganete s slike kako in kam so potovali?

5 Terre v cvetju

Naj slike govorijo zase ;)

Cinque terre

Na vzhodnem koncu Riviere najdemo Cinque Terre (dobeseden prevod bi bil 5 dežel, v resnici je to 5 mest), kamor spadajo Monterosso, Vernazza, Corniglia, Manarola in Riomaggiore; mesteca, ki so vpeta med morje in hribe, do katerih lahko prideš le z vlakom ali po morju.

Kiti in želva

Letos nas je naš AD peljal do Ligurkega morja, kjer smo se uživali v čofotanju, plavanju in vsem, kar pač spada zraven ;)

Seveda so nas v campu takoj okužili z idejo, da bi šli na lov za kiti in delfini (samo photoshooting :). V Sredozemskem morju živi baje 18 vrst kitov, mi pa seveda nismo izpustili priložnosti, da si jih nekaj ogledamo v živo.
Nepopisen občutek.
Saj sem kite že videla na TV, še bližje, kot sedaj, samo ko ta velikan plava zraven ladje na kateri si, VAU, res ne znam opisati kaj vse se je dogajalo v meni. Vsi smo utihnili, tako si slišal samo njegov izdih in brizg vode in pa šumenje morja. Vse dokler se ni "poslovil" in nam pomahal z repom. Takrat pa so zaškljocali vsi fotoaparati.
Naš tamau pa je bil kr malo razočaran, ker ni videl kitove glave, samo rep ;) In je rekel, da če bi bil on kit, bi se celi pokazal :D

Ujeli smo tudi morsko želvo (v objektiv seveda). Lepotička nas je pustila kar nekaj časa čakat preden je njena glavica pokukala iznad morske gladine, da je vdihnila.

Žal se delfinčki sploh niso pojavili na našem obzorju. Zanimivo, saj pravijo, da delfine vidijo vsakič, za kite pa moraš imeti večjo "srečo". Delfinčke sem sicer že videla v živo (tudi v naravi, ne samo tistih ubožcev v bazenih, ki morajo delat za svoj vsakdanji kruh, mislim ribe), pa bi jih bila vseeno vesela.

Kakorkoli, je že bilo tako kot je moralo biti ;)

Pa še nekaj utrinkov v fotkah:

Prvomajski prazniki

Super poletno vreme, ki nas je spremljalo, je še samo povečalo uživanje na potovanju.

Najprej smo obiskali sorodnike v Franciji. Družina se veča, podmladek ima že svoje partnerje ;) Lušno je bilo gledat otroke, ki so se pogovarjali v mednarodnem jeziku - z rokami ;) Razdelila sem vsa narejena darila in pokasirala gore šampanjca ;) To bomo pili ;) GPS nas je super vodil po ulicah Lyona in po obvoznicah, kaj bi brez njega. Naslednja postaja Lons le Saunier, kjer živi še en bratranec, in večerja s pravimi francoskimi crêpes ;) ter obvezno zelenjavno juho.

Naslednji dan pa proti Nemčiji in ogled Freiburga. Mesto ima super urejena parkirišča na obrobju mesta in tramvajske povezave do centra.

Dva dni v Europa parku je bilo dovolj, navozili smo se, čeprav smo se drugi dan pomikali že bolj po polžje. Verjetno tudi zaradi čisto poletnih temperatur. Fotoaparata nisem vzela s sabo, tako nimamo nič fotk ;)

Naslednja postaja je bilo jezero Chiemsee in vožnja z ladjo na otok Herreninsel, kjer je eden od gradov kralja Ludwiga II Bavarskega, nedokončan dvorec posvečen Ludviku XIV Francoskem, znanem po imenu Sončni kralj. Baje je Ludwig II stanoval v dvorcu le 8 dni, naslednje leto so ga našli mrtvega. Njegova smrt do dandanes ni pojasnjena.

Pot proti domu nas je vodila mimo rudnika soli v Berchtesgaden-u (blizu Salzburga), ki smo si ga seveda ogledali. Nato pa se odpravili še do jezera Königsee in počasi domov.

Nekaj fotk mi je celo uspelo narediti in jih združiti v film.



Le zakaj lušno tako hitro mine !?!

Arboretum in rože

Zgodba se nadaljuje ;) Seveda smo v Arboretumu razen dinotov občudovali tudi čudovite barvne tepihe iz rož. Čeprav še vse niso v polnem cvetu, so nekatere že odcvetele. Čakala nas je "poplava" zanimivih cvetov in lepo urejene površine parka.

Dinoti

Avtodomarska sezona se je letos začela bolj pozno, vreme nam nikakor ni šlo na roko. Tako nam je že tekla voda v grlo ;) Želeli smo namreč pregledat če kaj manjka in sprobat vse še pred prvomajskimi prazniki.

Tako nas je pot zanesla v Arboretum, kjer je do sredine maja Jurski park. Dinoti so nam dali vetra, prelazili smo cel park, se sprehajali med njimi, fotografirali, fotografirali in fotografirali ;) Pa je bilo skoraj nemogoče fotkati te velikane brez obiskovalcev v objektivu ;) Nekaj fotk je vseeno uspelo in nastal je ta kolaž.



Na koncu sta bila utrujena in lačna tudi mala2, kar je zelo nenavadno pri nas (skoraj nikoli nista lačna ;)
Polni vtisov dinotov in rož (pa to je že druga zgodba ;) smo se odpravili na dobro večerjo ;)

Muzej letal

Vladka in Marika sta me izzvali. Potrebno je bilo odpreti prvo mapo v Mojih fotografijah, izbrati 10. fotografijo, povedati zgodbo, narediti povezavo do osebe, ki me je izbrala in izbrati pet novih ljudi, ki jih čaka ista naloga.

Hvala za izziv, ki je res izziv, saj imam ogromno slik in polno map in nekaj posortirano, nekaj še ne. Pa sem vseeno vzela prvo mapo (niti ne vem zakaj je prva ;) in iz nje to fotko.

Ta je iz našega popotovanja po Italiji. Bili smo na poti v San Marino , naslednji dan pa nas je čakal adrenalinski izlet v Mirabilandijo. Ustavili smo se v letalskem muzeju na prostem. Raj za mala2. Plezala sta po letalih (če se je le dalo ;) in tekala okoli in sploh sta bila navdušena nad njimi.

Sedaj pa izzivam pa naslednje blogerke, da opravijo podobno nalogo:

• Mojco iz mo-art
• Nelyo iz Čarobne preje
• Tino iz Kreativne iskrice
• Majo iz Čas za kreativnost
• ma-mi iz Rilček in Kljunček
  

Noč čarovnic

Na gradu Grad na Goričkem so imeli to soboto Noč čarovnic. Baje so jih tudi lovili in sežgali na grmadi, pa smo še pravočasno pobegnili ;) No, to se mi ni zdelo primerno za otroke, sicer pa je bila zelo lušna prireditev in dobro organizirana (parkiranje, zastonj avtobusi, ...)

Najprej nas je pričakal ta velikan iz slame.