Mojčino morje

Danes praznuje Mojca.

Ja, tista Mojca, ki nam vsako poletje pobegne na morje ;)

Zato je tudi darilo zanjo z morskim motivom.

Mogoče pa ga bo obesila v svoji morski sobi

in se spomnila kaj na name ;)

 Skozi okno, ki ga je že načel zob časa,

se še vedno lesketa morje in odseva sončne žarke, 

ki počasi tonejo vanj.

Galebi hitijo najti jate rib,

da ne bodo šli lačni spat.

V mreži je še nekaj manjših rib in morska zvezda,

ki so jih pozabili ribiči.

Tudi staro sidro je že videlo boljše čase.

Kljub rji, še vedno brezhibno opravlja svojo nalogo.

Leseno krmilo komaj čaka, da gre spet na pot

in se bo vrtelo.

Vesla čakajo v kotu, da varno odpeljejo ladjo iz pristanišča.

To darilo je nastajalo že dalj časa.

Vedno, ko sem delala na njem, 

se mi je kar zalomilo ali pa nisem bila zadovoljna.

Ker pa se je Mojčin rojstni dan približeval,

sem ga morala dokončati.

In glej ga, 

na koncu se je kar samo sestavilo ;)

Tudi čestitko sem naredila v enakem stilu, 

kot je pogled iz ladijske kabine.

Morje, sončni zahod in lačni galebi.

Senčila sem jo z distressi,

navdih pa sem našla na internetu.

Še oboje skupaj.

Mojca, tebi pa želim vse dobro.

Ostani še naprej tako dobrodušna, skrbna in radodarna punca,

ki nas nasmeji s svojimi komentarji 

in osrečuje s pozornostmi.

Naj te tvoja družina, ustvarjanje 

in morje še naprej razveseljujejo.